Urejanje pisav CXF

Uvod

QCAD je opremljen z zbirko linijskih pisav v svoji lastni obliki CXF. Linijske pisave se v CAD včasih uporabljajo namesto pisav TrueType. Pogosto se uporabljajo tudi za graviranje ali drugo nadaljnjo obdelavo. QCAD lahko uporablja katero koli pisavo TTF, nameščeno v sistemu, in pisave CXF, ki so na voljo v njegovi mapi pisav.

QCAD lahko nalaga in ureja pisave v obliki CXF.

Odpiranje pisave CXF za urejanje

Za nalaganje obstoječe datoteke pisave CXF v QCAD, kjer si ogledate in uredite njene znake, preprosto uporabite meni Datoteka > Odpri in izberite filter oblike “CXF Font Files (*.cxf)”. Nato izberite datoteko pisave, ki jo želite odpreti. Pisave, ki so priložene QCAD, so shranjene v mapi “fonts” vaše namestitve QCAD.

Upoštevajte, da je ta mapa lahko samo za branje, odvisno od vaše namestitvene poti, poverilnic za prijavo in operacijskega sistema. V tem primeru boste morda želeli datoteko pisave za urejanje premakniti v drugo mapo.

Urejanje pisave CXF

Znaki pisave (predstavitve različnih črk in simbolov v pisavi) se v QCAD naložijo kot definicije blokov. Poskrbite, da je seznam blokov viden (Pogled > Seznam blokov), da se lahko preprosto premikate po znakih pisave. Vsak blok, ki predstavlja znak, ima ime v obliki “[Šestnajstiški Unicode] [Znak]”, na primer “0x0041 A” za veliko črko “A” z Unicode 65 (41 šestnajstiško). Za odpiranje in urejanje znaka pisave dvokliknite njegov blok. Znak se nato prikaže v grafičnem pogledu QCAD:

Pomožne črte

Odvisno od pisave so lahko prikazane pomožne črte. Te niso del pisave in so namenjene le za nekoliko vodila pri ustvarjanju in urejanju znakov. Pomožne črte lahko izklopite tako, da izklopite sloj “Auxiliary”.

Geometrija znakov

Po dogovoru oblike CXF naj bo velika črka “A” izdelana z višino 9 risalnih enot. Ko se pisava uporabi za besedilno entiteto, jo QCAD umeri glede na višino besedila, ki jo izbere uporabnik. Znaki naj imajo referenčno točko 0,0 v spodnjem levem kotu osnovne črte. V obliki CXF lahko znaki vsebujejo črte, loke in lomljene črte. Zlepke je mogoče uporabiti, vendar se med izvozom pretvorijo v lomljene črte.

Dodajanje novih znakov

Za dodajanje novega znaka, ki ga v pisavi trenutno ni, morate dodati nov blok z imenom [Šestnajstiški Unicode] [Znak], na primer “0x0041 A” za veliko črko A. Kode Unicode lahko poiščete v razdelku Code Charts na uradni spletni strani konzorcija Unicode. Če pisava že vsebuje znake za mnoge znake, boste morda želeli obstoječi blok s podobnim znakom kopirati z Blok > Kopiraj blok.

Shranjevanje pisave CXF

Datoteke pisav je mogoče shraniti tako kot datoteke risb z Datoteka > Shrani ali Datoteka > Shrani kot. QCAD je treba znova zagnati, da ponovno inicializira vse pisave CXF v svoji mapi “fonts”.

Glava datoteke CXF

Pisave CXF shranjujejo dodatne informacije o pisavi v preprosti, človeku berljivi glavi pisave. Te informacije je mogoče urejati z urejevalnikom besedila ali znotraj QCAD, kot sledi:

• Poskrbite, da urejevalnik lastnosti prikazuje lastnosti slojev: Uredi > Nastavitve aplikacije > Gradniki > Urejevalnik lastnosti: Označite možnost “Display properties of current block and current layer”.
• Aktivirajte sloj “0” na seznamu slojev (Pogled > Seznam slojev).
• V urejevalniku lastnosti (Pogled > Urejevalnik lastnosti) na vrhu spremenite izbor iz “All” v “Layer”. Urejevalnik lastnosti zdaj prikazuje lastnosti sloja “0”.
• Z urejevalnikom lastnosti spremenite metainformacije pisave CXF:
  • Authors: z vejicami ločen seznam avtorjev pisave
  • AuxiliaryLines: z vejicami ločen seznam položajev in kotov pomožnih črt v obliki: x1,y1,angle1, x2,y2,angle2, …
  • Encoding: kodiranje pisave (naj bo “UTF-8”)
  • LetterSpacing: razmik med dvema črkama
  • WordSpacing: razmik med dvema besedama
  • LineSpacingFactor: uporabiti ga je mogoče za povečanje/zmanjšanje privzetega razmika med vrsticami
  • Names: z vejicami ločen seznam imen/vzdevkov za to pisavo